Ko smo se včeraj vračali domov z izleta »S kolesom Dolomiti - Garda«, smo veselo kramljali in si hiteli pripovedovati podrobnosti, ki smo jih doživeli.
Program izleta je bil skrbno načrtovan, dnevne obremenitve izenačene, hoteli lepi, osebje prijazno. V deželi, v kateri hrana veliko pomeni, smo z veseljem sedali k mizi in ob jedi uživali. Kava je bila italijansko dobra, potek kolesarjenja nemško natančen, francosko iznajdljiv in slovensko prijazen.
Vodnik ni samo varno vozil kombija z veliko prikolico za kolesa. Ob vsakem odhodu na pot je nevsiljivo preveril ali smo pripravljeni, je čelada pravilno nameščena. Večkrat počakal ob trasi, da bi preveril morebitne potrebe, tu in tam poskrbel za nekajminutno sprostitev mišic, prepotrebno kavo ali svežo vodo, pospravil kolesa, pripravil kable za polnjenje e-koles. Nismo občudovali samo kolesarskih poti, ob vsaki priložnosti je natrosil mnogo zgodovinskih podatkov, ki so bili običajno povezani z našo preteklostjo v avstroogrski monarhiji, državi SHS, Jugoslaviji in navsezadnje Sloveniji.
Njegova kolegica ni zaostajala za njim. Z nasmehom je povabila zjutraj na kolo, suvereno izbirala primerne trase, ni se pustila zmesti kažipotom, ki so včasih dopuščali dvom, poiskala primerne razgledne točke, preverjala ali mi zadaj po nepotrebnem ne zaostajamo...